KDAJ DELAVCU PRIPADA JUBILEJNA NAGRADA?
Zakon o delovnih razmerjih nikjer ne določa pogojev v zvezi z izplačili jubilejnih nagrad. Delavcem jubilejna nagrada pripada le, če jo predpisuje posamezna kolektivna pogodba, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi.
V kolektivni pogodbi, internih aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi je običajno določeno, kdaj in v kakšni višini se jubilejna nagrada izplača delavcu. Akti lahko predpisujejo jubilejno nagrado za skupno delovno dobo ali jubilejno nagrado za delovno dobo pri delodajalcu, lahko pa tudi obe. Razlika med njima je v tem, da je ena vezana na skupno delovno dobo (pri vseh delodajalcih), druga pa na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (torej trenutnem, ki bo nagrado tudi izplačal).
Jubilejna nagrada je lahko poljubno visoka, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pa predpisuje, do katere višine je neobdavčena, torej do katere višine se ne plačujejo prispevki za socialno varnost in dohodnina. Za deset let delovne dobe lahko delavec prejme neobdavčeno 460 evrov, za dvajset let 689 evrov, za trideset in štirideset let pa 919 evrov.
Delavec lahko pri enem delodajalcu prejme neobdavčeno le jubilejno nagrado za en jubilej. To pomeni, da delodajalec ne more izplačati delavcu neobdavčeno najprej jubilejne nagrade za skupno delovno dobo desetih let, nato pa še jubilejno nagrado za deset let pri delodajalcu. Če pa bi delavec dopolnil deset let skupne delovne dobe in dobil izplačano jubilejno nagrado za deset let delovne dobe, nato pa bi se prezaposlil k drugemu delodajalcu in bi mu ta želel kasneje izplačati jubilejno nagrado za delovno dobo desetih let pri delodajalcu, pa bi bilo to izplačilo zopet neobdavčeno.
