KDO IN KAKO BO LAHKO UVELJAVLJAL DELNO POVRAČILO PLAČE V PRIMERU ČAKANJA NA DELO

March 23, 2020 KDO IN KAKO BO LAHKO UVELJAVLJAL DELNO POVRAČILO PLAČE V PRIMERU ČAKANJA NA DELO

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov uvaja možnost delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. Namen zakona je v delovnih razmerjih zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice epidemije že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu.

V tokratnem sestavku vam predstavljamo kdo in kako bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. Navodila in obrazci bodo objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje takoj po uveljavitvi zakona, povračilo se bo namreč uveljavljajo z elektronsko vlogo oddano preko njihovega portala. Predvidoma od danes, 23. 3. 2020, vam bodo za vprašanja glede uveljavljanja povračila nadomestila plače na voljo na Zavodu za zaposlovanje. Kontaktirate jih lahko na njihov elektronski naslov ZIUPPP@ess.gov.si ali na brezplačni telefon Kontaktnega centra 080 20 55.

Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali delno povračilo nadomestila plače?

Delno povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavljale gospodarske družbe, zadruge ter delodajalci, ki so fizične osebe in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ne morejo pa ga uveljavljati zbornice, sindikati, društva, ustanove, nevladne organizacije, GIZi, podružnice tujih podjetij v Sloveniji.

Kdaj lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo?

Delodajalec bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestil plače, če zaradi slabega poslovnega položaja zaradi posledic epidemije ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotili na začasno čakanje na delo.

Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj in lahko odredi čakanje na delo delavcu,  če ugotovi, da mu iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

    • dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v letu 2020 in se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna (razen če to ni mogoče iz objektivnega razloga na strani delavca);
    • ki je davčni dolžnik. To pomeni, da ne plačuje obveznih dajatev, ki jih pobira davčni organ in vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (REK- obrazcev) za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
    • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;
    • če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Kaj zakon določa glede postopka napotitve na čakanje na delo?

Zakon določa obveznost delodajalca, da se pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo o tem posvetuje s sindikati pri delodajalcu. Če sindikata ni, pa s svetom delavcem. Če tudi sveta delavcev ni, mora delavec prej sprejetjem ukrepa delavce obvestiti na običajen način pri delodajalcu (oglasna deska, po elektronski pošti, …).

Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci, ki so v delovnem razmerju, in za katere delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno. Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. V njej določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Posamezni delavec je lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ treh mesecev.

Višina povračila

V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo plače, ki znaša 80 % povprečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.

Višina delnega povračila nadomestila, ki ga bo delodajalec dobil povrnjenega, znaša 40 % in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto).

Če bo delavec v času začasnega čakanja na delo na dopustu, bolniški, mu bo moral delodajalec za ta čas obračunati letni dopust oz. nadomestilo za bolniško odsotnost.

Ali lahko delodajalec delavce na čakanju rotira in jih menja?

Delodajalec ima možnost, da delavca pozove, da se vrne na delo. Lahko pa ga tudi na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, vendar mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

Postopek uveljavitve delnega povračila nadomestila plače

Delodajalec bo uveljavljal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo vložil elektronski ali pisni obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. septembra 2020.

Če je delodajalec delavce napotil na čakanje na delo že pred veljavnostjo interventnega zakona, mora vlogo vložiti v 8 dneh po uveljavitvi zakona. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavlja le enkrat, pravica pa se mu lahko izplačuje največ za tri zaporedne mesece. Upravičenost do delnega povračila nadomestil lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

 Vloga mora vsebovati:

  1. Opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije, ki mora vsebovati:
    • (a) Navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z ZDR-1).
    • (b) Podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela.
    • (c) Oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.
  2. Dokazila, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se je zato odločil napotiti delavce na začasno čakanje na delo.
  3. Pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom. Delno povračilo nadomestila plače se bo delodajalcu izplačevalo mesečno in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Zavod delodajalcu ne bo poravnal obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem.

Omejitve, ki jih ima delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila:

 V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače. delodajalec ne sme:

  • začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
  • odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

 Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije v obdobju prejemanja sredstev in tudi v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, pri čemer je to obdobje enako obdobju prejemanja sredstev.

 

Kaj pravijo o nas

  • Gordana Rađenović
    Arhi 3K

    Neznanje, nerazumevanje, fokusiranost na moj posel, premalo časa … vse to je strah pred vodenjem računovodstva. Vendar, ko sem odpirala svoj s.p., so mi nasveti in znanje Ksenije Prosen izjemno pomagali.

  • Marko Peršin, Direktor
    CDI UNIVERZUM

    Smo dolgoletne stranke družbe Nucleus plus, kar priča o našem zadovoljstvu s storitvami. Poleg nedvomne strokovnosti cenimo tudi hitro odzivnost in individualen pristop.

  • Kristina Rauter, vodja notranjih služb
    FACKELMANN d.o.o.

    Fackelmann d.o.o. je vse od ustanovitve leta 1996 stranka vašega računovodskega servisa. To je dokaz, da zelo dobro sodelujemo, in da smo s storitvami zadovoljni.

  • mag. Marjana Majerič, pomočnica direktorja
    Tehnološki park Ljubljana

    Ekipa podjetja Nucleus plus ne beleži samo poslovne dogodke, ampak nam nudi strokovno podporo in nasvete za hitrejšo rast in za doseganje zastavljenih strateških ciljev.

  • Vasja Spindler, prokurist
    KONE d.o.o.

    Ker smo podjetje v tuji lasti, je za nas izredno pomembno, da naš računovodski servis dobro obvlada pripravo poročil za tuje lastnike: Nucleus plus to obvlada odlično in pri tem nikoli ne zamuja z roki, tako da se na njih lahko 100 % zanesemo.

Vpišite iskalni niz

© 2020 Računovodska družba Nucleus Plus | Vse pravice pridržane | Izdelava: hipergo>>>